DUNAJSKA MAMI: 4. DEL; DENAR, SEZNAMI in BODOČI ATI

<– 3.del: PUMPICA JE BILA SAMO ENA IZMED STVARI

Blog o tem, kako na Dunaju preživeti nosečnost, porod in frišno starševstvo.

IMG_0324

Piše: Maja Monrue

NA KRATKO:

Približno v 30. tednu je smiselno, da si urediš Wochengeld, torej nadomestilo v času, ko ti je kot nosečnici »prepovedano« delati. To obdobje se imenuje Mutterschutz in je v normalnih okoliščinah razmejeno na osem tednov pred porodom in osem tednov po porodu. Za uveljavljanje pravice do Wochengeld-a potrebuješ izjavo svojega ginekologa o predvidenem datumu poroda, v primeru polne zaposlitve pa tudi izjavo delodajalca (Arbeits- und Entgeldbestätigung für Wochengeld). Wochengeld pripada vsem plačnicam zdravstvenega in socialnega zavarovanja tudi samoplačnicam (v primeru Geringfügige Beschäftigung). To je tudi čas, ko se je na porod dobro pripraviti tudi že v zelo praktičnem smislu, torej s pripravo torbe za v porodnišnico ter opreme, ki vaju bo z dojenčkom čakala doma. Seznam za prvo in drugo lahko dobiš pri svoji hebammi ali pri hebammi na MuKi Pass Hebammenberatung (ki ti pripada med 18. in 22. tednom) ali pa kar v porodnišnici. Seveda je takšnih seznamov poln cel svetovni splet, toda veliko jih je napisanih na prikriti marketinški podlagi, zato lahko hitro nakupiš več, kot pa je potrebno. In plenice – lahko narediš celo študijo, ali pa preprosto prebereš ta zapisek v celoti (ne ljubi se mi brati, želim pa imeti najboljše plenice in prihraniti 10€ pri prvem nakupu – klikni in pri naročilu vpiši kodo 496EE78B). Kar se pa bodočega atija tiče, pa je tudi ZELO SMISELNO, da ga vključiš v priprave na porod, pri čemer ni nujno ravno, da se skupaj udeležujeta joge in čisto vsakega pregleda pri ginekologu. Nekaj pozitivnih porodnih zgodb iz knjige Modrost rojevanja ali z YouTube-a in pogovor o strahovih (tudi njegovih) ter pričakovanjih (predvsem tvojih do njega), bo tvojega moškega pripravilo na dan, ki mu bo spremenil življenje. Seveda pa sem jaz svojega zvlekla tudi na jogo. 🙂

NA DOLGO:

Že veliko preden bi tehnično bilo res potrebno, sem sama pripravljala vse, kar bo potrebno imeti urejeno pred rojstvom mojega sina. Sem spadajo vse formalnosti in obrazci, oprema za malega človečka ter nenazadnje tudi pripravljenost mojega moškega. Slednjo sem urejala po strateškem načrtu. Vedela sem namreč, da se bo ves čas delal »močnega«, ker je to pač v njem, toda na koncu bo zadeva tako intenzivna, drugačna in kompleksna, da bi utegnil izgubiti svoj pogum in suverenost. Kar bi pa seveda bila izjemna škoda, še posebej, ker gre za »enkrat-v-življenju« doživetje. Če smo povsem iskreni, smo vsi radi seznanjeni z neznanim, pa naj zveni še tako ironično. Moj moški, torej bodoči ati, je bil k sreči že ves čas odprt za moje predloge o skupnih pripravah na porod. Poslušal me je, včasih cele večere, o mojih strahovih in o tem, kako si želim, da bi se zgodilo. Potem mi je vedno povedal, da so to stvari, na katere se ne da zmeraj vplivati, čeprav bova midva naredila vse, kar je v najinih močeh, da bi se zgodba odvila po svojih najboljših poteh. In, da on je in bo tudi v tistih »strašnih« trenutkih ob meni. Toda, ženske še kako dobro vemo, da besede velikokrat ne pomenijo nič, če se jim ne pridružijo tudi dejanja. In pri dejanjih lahko med moškim in žensko velikokrat pride do različne interpretacije tega, kar bi se naj naredilo/zgodilo. Ko pa gre za nosečnost in porod, pa so moški še posebej zmedeni. Dolgo so namreč bile cele generacije moških vzgajane v miselnost, da je porod nekaj povsem ženskega. Zato so jih odrivali vstran od svoje rojevajoče ženske in jim zapirali vrata pred nosom v tistih najbolj ključnih trenutkih. Na tak način pa so same, v finalnem delu, ostale tudi ženske. In vse to je naravnost žalostno, saj je vendar otrok, ki zrase v ženski, plod tako njegove kot tudi njene ljubezni. Skupaj sta ga zasnovala, skupaj naj ga tudi pričakata ob prihodu na ta svet. In to je samo vidik otroka. Pomisliti pa je potrebno tudi z ženskega vidika (kar se vse prepogosto pozabi). Za žensko je namreč podpora moškega v teh trenutkih neprecenljiva – seveda, če moški ve, kaj in kako. Če ne, sta lahko njegov trud in želja, da bi pomagal svoji ženski, neustavljiva, pa vendar bo naredil vse narobe in bo posledično njegova zmeda ustvarila za žensko le še dodatno breme. Moški mora vedeti (in ne samo sklepati), kaj početi v porodni sobi. Pika.

Seveda pa obstaja zlato pravilo v odnosu z moškim, ki ga ženske prevečkrat prekršimo, o tem, da je moškemu potrebno dati kratke in jedrnate informacije, tiste, ki jih bo takoj in brez dvomov razumel. V primeru nosečnosti in poroda mora tvoj moški torej vedeti, kaj konkretno od njega pričakuješ in kako naj to naredi. Ker pa je porod nekaj, česar morda tudi še sama nisi izkusila, je zelo težko v naprej napovedovati, kaj točno boš v tistih trenutkih potrebovala. Sama sem se zato odločila, da bodočega atija izobrazim o tem, kako porod poteka s tehničnega vidika, nato pa temu dodam še praktične primere porodov, ki se meni zdijo okej, sprejemljivi, zaželeni. Ker navodila v stilu »Poglej si…« ali »Preberi si…« pri moških le redko zaležejo, sem ga prosila, da me posluša, ko mu berem (iz knjige) ali pa si z menoj pogleda videje in dokumentarce na to temo. Že zelo kmalu je ugotovil, da mu je zadeva strašno zanimiva. In tako ga kasneje ni bilo težko prepričat tudi v obisk porodne joge, na kateri mu je inštruktorica, sicer tudi hebamma, zelo nazorno pokazala, kako lahko pritisne na mojo medenico z namenom, da mi olajša pritisk, ki ga bo povzročalo telo, po porodnem kanalu spuščajočega se otroka. Ali pa na primer, na katere položaje me lahko med porodom spomni, ker sama verjetno ne bom utegnila o tem veliko razmišljati. Za dodatek k vsem praktičnim prikazom in naukom, pa sem ga (sem se 🙂 ) za božič obdarila še s fenomenalno knjigo Mensch, Papa werden!, v kateri PISATELJ na zelo humoren način in povsem po moško opisuje svojo življenjsko izkušnjo »Imela-bova-otroka«.

Če danes pomislim za nazaj, je resnično pomagal predvsem iskren pogovor, pa četudi se je ta včasih udejanjil skozi prepir (ker so se pač v obeh šopirili takšni in drugačni strahovi). Pogovor o tem, kako si vsak pri sebi predstavljava porod (in prej tudi nosečnost) in o tem, kaj si jaz želim, da bi on storil zame, kot moj partner v tej izjemno intenzivni in vseobsegajoči izkušnji. Pomagale so tudi porodne zgodbe, ki so nama obema približale resničnost rojevanja in nama nudile odlične iztočnice za te, tako posebne pogovore. Seveda pa je v obeh ostajal tisti majhen kanček nesigurnosti vase, ki je tam nekje globoko v tebi zmeraj, ko se lotiš nečesa, česar se nisi lotil še nikoli. Na koncu koncev lahko rečem, da so najine individualne priprave bile pravzaprav zelo zabavne. Sprva morda nekoliko manj, ker sva k zadevi pač pristopila zelo resno, nato pa nama je bilo vedno lepše – projekt »Imela-bova-otroka« naju je začel povezovati.

Tako povezana sva nato pričela postopoma nabavljati tudi opremo in potrebščine za prihod novega člana. Voziček je prva stvar, ki mi pade na pamet, pa čeprav sva najprej naročila previjalno mizo. Da so spletne trgovine odlična poteza, se je izkazalo prav zdaj, v teh trenutkih. Že res, da si v stacionarnih trgovinah stvari nagledaš in jih otipaš, toda nič ni bolj udobno kot to, da ti velike kose za novi življenjski projekt, dostavi poštar na vhod. Ker imava malo (sicer zelo simpatično) dunajsko stanovanje sva pri velikih kosih morala biti posebej premišljena. Karkoli bova prinesla v stanovanje, mora biti v kontekstu celotnega bivalnega stila, saj se bova sicer kaj kmalu dušila v skladišču. Previjalno mizo sva zato izbrala takšno, ki se pritrdi na steno in se nato poklopi navzgor. Seveda ima tudi poličke, na katere je mogoče pospraviti vse potrebno za previjanje male ritke, toda ko se mizo zapre, je videti kot (o)krasna omarica na steni. Naročila sva jo na Amazonu, očitno zadnjo, saj so nama, kot se je izkazalo nekaj tednov kasneje (toda še zmeraj nekaj tednov pred porodom), vmes tudi sporočili, da je morda ne bodo mogli dostaviti, ker je proizvajalec ne bo več izdeloval. Malce stresa je pač moralo biti tudi na tej »online« poti. No, na koncu je prišla in jaz sem se zahvalila vesolju. Takšno previjalno mizo sem si namreč od vedno želela imeti. In zdaj jo imam. Super je!

Voziček pa je seveda povsem druga zgodba. Najprej naj povem, ne, nimava BugaBoo-ja, kot 99% dunajskih mamic. Tudi Stokke-ja ne, niti Cybex-a, Joolz-a ali Britax-a. Nič od teh ferarijev nisva kupila. Sprva zato, ker mi noben od teh ni bil niti približno všeč – če sem lahko povsem iskrena, me BugaBoo-ji vedno znova spominjajo na hladilne torbe. Toda pri vozičkih ima vsak svoj okus, kakor tudi pri avtih. In tukaj je težko soliti pamet. Midva z bodočim atijem sva oba naravnana na optimiziranje. Jaz izberem lepo, on pa ugodno, oba pa seveda visoko ceniva tudi praktičnost. In ker sva oba človeka, ki rada v takšnih primerih opravita tudi raziskavo, jaz bolj iz vzhičenja, on pa pač bolj iz finančnih razlogov, vam lahko zagotovim, da je voziček, ki sva ga kupila midva, trenutno najboljša možna izbira po kriteriju »kakovost-cena-stil«. Vozička sicer ni mogoče kupiti na Dunaju, toda kaj je to nam Slovencem… Ogledala sva si ga v Baby Centru, naročila pa za 100€ manj v spletni trgovini Mali Vragci. Plačala sva slabih 500€ za odličen voziček, ki se lahkotno vozi po dunajskih cestah in pločnikih (zaradi amortizerjev in napihljivih koles – pumpica priložena), ima veliko rešitev za udobje (na primer mrežico za svež zrak ali pa povsem bombažno ležišče), je lep (to je sicer relativno) in nadpovprečno praktičen (ima nakupovalno košaro z zadrgo, zloži se s samo eno potezo …), skratka, ni da ni, bi rekli Slovenci. Voziček, o katerem govorim si lahko pogledate tukaj.

Dunajska_Mami_Blog

Ko sva torej že imela dva, od najpomembnejših velikih kosov za dojenčka, sva morala kupiti še lupinico ter posteljico…pa seveda cel kup malenkosti. Lupinico, Cybex Aton 3, sva nenormalno ugodno našla v spletnem outletu LIMANGO, bazo za lupinico pa sva najela v ÖAMTC, ki vsem članom nudi najem tako lupinic kot tudi samo baz za lupinice (lupinico je dovoljeno v avtu voziti tudi brez baze). Bazo sva najela za 12 mesecev in plačala 30€ najemnine in 30€ varščine, ki jo dobiva nazaj, ko bazo vrneva. Posteljico sva kupila, ABER NATÜRLICH, v Ikeji. Vse to sva nabavljala nekje v začetku druge polovice nosečnosti – ne prepozno, saj se lahko zadeve zakomplicirajo.

Malenkosti pa, so zapolnile zgodbo tekom celotne nosečnosti, saj se jim nisem mogla upreti že odkar se je na testu pokazala tista druga, odločilna črtica. Toda ravno tukaj se mladi bodoči starši hitro prenaglijo. Svet bejbi industrije namreč bodoče starše z zavidljivo učinkovitimi marketinškimi sporočili prepričuje, da njihov novorojenček (in njegova mehka, izredno občutljiva koža) potrebuje balzam za telo tako nujno, kot potrebuje plenice – s potiskom. In seveda oblačilca. H&M je absolutni zmagovalec, ko govorimo o simpatičnosti majhnih hlačk in majčk in bodijev in kompletkov in ČEVELJČKOV. ČEVELJČKI za otročke, ki še ne hodijo, mimogrede, so po mojem mnenju najbolje prodajan bejbi okras med vsemi zadevami, ki vam jih bejbi oddelki želijo prodati. In če je H&M zmagovalec pri simpatičnosti oblačilc, je po mojem mnenju in tudi po mnenju moje prijateljice Mame Malo Drugače, daleč najboljša trgovina za bejbi nakupe, ko gre za oblačilca in bio bombaž, ki ga lahko pereš na 60°C, C&A. Ima veliko izbiro prav tako simpatičnih bodijev, majčk, hlačk, pižamic in čeveljčkov. Nasvet: Plačajta kavo prijateljem, ki so pred kratkim dobili otroka in povedali vama bodo, kaj resnično potrebujeta. Tako sva naredila midva in res se je izplačalo. Par, ki sva ga prosila za seznam resničnih potrebščin naju je seznanil s kupom stvari, ki jih res ne potrebujeva in s kupčkom tistih, ki nama bodo prišle zelo prav. In tukaj ne gre za to, kaj je komu všeč in kako kdo živi in pristopa k stvarem… gre za eno in isto stvar: novorojenčkov začetek. Novorojenčkov začetek pa je zmeraj, ampak res zmeraj, sestavljen zgolj iz papanja, kakanja in spanja. Pika.

Kupček potrebščin za prve tedne z novorojenčkom:

  • 5-7 bodijev (z ozirom na letni čas – naš otrok se je rodil ravno vmes, med poletjem in zimo, zato sva imela 5 bodijev z dolgimi rokavi in dva s kratkimi)
  • 2 para nogavičk
  • 1 kapica
  • 1 jopica
  • 2 hlačke (najbolje tiste haremske, ki so dovolj udobne tudi v času, ko je stržen popka še v »odpadanju«)
  • 2-3 pižamice
  • 1 brisača s kapuco (pa še to pride v poštev šele takrat, ko pride na vrsto prvo kopanje – običajno po desetih dneh)
  • 1-2 mini slinčka (ker novorojenčki pogosto polivajo, pa tudi zato ker se prsi sprva polnijo neenakomerno in je dojenje lahko zelo »mokro« opravilo)
  • 10 tetra plenic (in morda vsaj dve iz bambusovih vlaken, ki so zelo mehka in fina)
  • 2 odejici iz naravnih materialov (1 za v posteljico in 1 za v voziček – slednjo dobiš v nahrbtniku na MAG 11)
  • 2 napenjalni rjuhi za jogi
  • Negovalno olje – vsi priporočajo mandljevo, a je drago, zato priporočam Weledino iz ognjiča
  • Krema za ritko – mnogi priporočajo Bepanthen, jaz pa tudi tukaj prisegam na Weledin ognjič
  • Fiziološka raztopina – večinoma se priporoča za čiščenje predela okoli popka, ko se ta še celi, kasneje pa se lahko uporabi tudi za čiščenje noska, oči in drugih občutljivih mest na malem teleščku
  • Vatice za umivanje pri previjanju (vsaka hebamma vama bo svetovala, da novorojenčka, namesto z vlažilnimi in čistilnimi robčki, ki so sicer okej za na pot, doma med previjanjem umivate izključno z vodo v kateri je par kapljic negovalnega olja. Za to pa seveda potrebuješ vatice). Mi uporabljamo DM-ove, seveda pa so lahko katerekoli, ker vata je vata. 🙂
  • Banjica – najugodnejša in po mojem mnenju tudi najlepša, te čaka v Ikeji.
  • Vitamin D v kapljicah (tukaj v Avstriji vsi dajejo Olevit – tudi mi)
  • Kapljice ali globulije proti krčem – večina staršev bi rekla, da uporablja SAB Simplex ali BiGaia, mi pa občasno uporabimo homeopatski Osanit – toda na koncu bomo vsi priznali, da v tistih najhujših trenutkih novorojenčkovih krčev, nič v resnici ne pomaga tako kot potrpljenje in čas.
  • Grelna blazinica s semeni – je zelo prijazna oblika naravne toplote, ki pride še kako prav v najrazličnejših situacijah z novorojenčkom
  • Dojilna blazina, ki jo je mogoče uporabiti tudi za »gnezdo«
  • Flaška (za vsak primer, ker dojenje ni mačji kašelj) z naravno oblikovanim cucljem – sama sem zelo zadovoljna z Avent-ovim kompletom pumpica-flaška-grelnik. Rekli so mi, da tega pa res ne bom potrebovala; kupiš šele takrat, ko potrebuješ. No, v mojem primeru je bilo več kot dobrodošlo, da sem v kritičnih trenutkih, ko otrok ni hotel ali mogel jesti, ker ga je pač nekaj motilo ali pa ga je zvijalo ali pa je pač bilo nekaj, da ni šlo po naravni poti, vse te pripomočke potegnila iz predala in rešila situacijo v trenutku. Ker je cucelj oblikovan na enak način kot prsna bradavica in iz njega mleko priteče le takrat, ko otrok sesa, seveda pri nas to ni povzročilo nobene zmede pri dojenju.
  • Dudica 0-3/6, »kiefergerecht« in »BPA free« (za vsak slučaj, če se tvojega dojenčka ne bo dalo umiriti na noben drugi način, je duda ultimativni odrešitelj). Mi smo sprva uporabljali
    MAM-ovo, ki jo dobiš v nahrbtniku MAG 11, kasneje pa smo preklopili na Aventove in lahko samo rečem, da je njihov namen večkrat na dan prepričljivo izpolnjen.
  • NOSILKA – to je stvar, ki je bolj nujna, kot bi si človek mislil. No, morda ne ravno v čisto prvih dneh, toda zelo zelo kmalu se zgodi, da je po stanovanju potrebno kaj narediti ali pa se zgodi, da že vso jutro nisi prišla do zajtrka, ker imaš polne roke jokajočega novorojenčka. Nosilka je edina resnično čarobna zadeva, ki ubije več muh na en mah. Zanesljivo.
  • Vpojne blazinice za prsi – najugodnejše so babylove iz DM-a, najbolj praktične pa Lansinoh, ki so oblikovane tako, da se jih tudi pod najbolj oprijetimi oblačili ne vidi.
  • Mazilo za prsne bradavice. Sama sem sprva kupila zelo dragega, ker pač nisem vedela, da obstajajo cenejši, zdaj pa že nekaj časa zadovoljno uporabljam tega.
  • Čaj za dojenje, če bo mleka premalo in bio metin čaj (JaNatürlich absolutno zmaga tukaj), če bo mleka preveč.
  • Mrežaste hlačke in vložki za čiščo (javna tajna pravi, da jih nakradi v porodnišnici J)
  • Majice za dojenje z vstavljenim modrcem; točno te iz H&M so vredne vsakega centa
  • …. in seveda PLENICE! – Daleč najboljše plenice po mojem mnenju so plenice LillyDoo. Nemška znamka je šele pred kratkim prišla na sceno, toda dovolj zgodaj, da sem jo preučila, še preden sem rodila malega pokakančka. Zakaj obožujem te plenice? Ker so narejene iz ekoloških materialov in vsebujejo 0% vsega, kar bi utegnilo škoditi nežni in nedolžni ritki, ob vsem tem pa so še prijetne na dotik, mehke in nežne. Za piko na i se ponašajo s prisrčno in domiselno poslikavo in če dodam še praktičnost celotne njihove zgodbe, v sklopu katere je možno s podjetjem skleniti »abonma« pri katerem ti mesečno z računa odtegnejo približno 50€ in brez nadaljnjih naročil dostavljajo pakete plenic na tri ali štiri tedne, veš da je to to. Vsa ta hvala jim gre brez da bi mi za to plačali. Preprosto res sem zadovoljna z njimi. Seveda se naročila lahko tudi sproti spreminja in prilagaja po potrebi in želji posameznika in tudi abonma se lahko kadarkoli prekine. In kar je še posebej všečno – za začetek ti pošljejo testni paket plenic in čistilnih robčkov in šele nato prvi paket v sklopu abonmaja, tako da z naročilom pri njih nikakor ne moreš zgrešiti. In tudi sicer ne moreš zgrešiti, ker so plenice res vrhunske, pa še cenovno dosegljive. Sem že omenila, da tudi to poštar dostavi na tvoj vhod vsak mesec? Sem. Pa vseeno je vredno omeniti še enkrat. 🙂  Tukaj lahko prebereš več in tudi skleneš svoj abonma, s kodo 496EE78B pa lahko ob prvem naročilu prihraniš 10€!
  • Še kaj? Zagotovo je še kaj, kar sem pozabila, toda vse napisano je zagotovo tisto, ultimativno, za prva dva tedna. Potem pa lahko kupiš še kaj, kar ti bo prišlo prav.

No, okej priznam, morda je tudi ta seznam nekoliko bolj poln, kot bi bil tisti z res res nujnimi stvarmi. Moja druga hebamma, hebamma Beate je rekla, da bom v prve pol leta potrebovala samo joške, vodo, kakšno brisačko ali dve, mandljevo olje in kremo za ritko, nekaj bodijev, odejico in plenice. Vse ostalo je pač razkošje sodobnega časa. Saj sem že v drugem zapisku omenila, da je Beate bila precej alternativne sorte svetovalk, ne?

Tukaj pa je še en seznam, seveda veliko krajši, a nič manj pomemben. Seznam za torbo, ki jo boš vzela s seboj v porodnišnico. Sama sem uporabila kar športno potovalko mojega dragega in vse njegove stvari za nogomet prestavila v nahrbtnik (ko je vojna, je vojna za vse 🙂 ). Vanjo sem spravila stvari po nasvetu svoje hebamme Christine, kot sledi:

  • Mutter-Kind Pass – v katerega priloži izpolnjene vse potrebne obrazce, ki ti jih je v mapici posredovala porodnišnica, pa tudi e-card
  • Kartico z označbo tvoje krvne skupine in morebitnih alergij (Blugruppen/Allergie-Ausweis), ki jo pridobiš pri prvi raziskavi krvi v prvem trimesečju
  • Ne porodni načrt, ker to je zastarelo, pač pa seznam svojih želja za dan poroda (namreč, načrt, so podobno kot v podjetništvu ugotovili, je preveč fiksna beseda za nekaj tako spreminjajočega, kot je dan poroda (ali prvo leto novoustanovljenega podjetja))
  • Morebitna zdravila, ki jih redno jemlješ
  • En paket Lecitinovih kapsul (ki spodbujajo tvorjenje mleka)
  • Mobilni telefon s polnilcem
  • Udobna oblačila in perilo (za v porodnišnici in tudi za domov)
  • Dva modrca za dojenje
  • Tople nogavice
  • Namesto copat pa kar japonke, da se lahko z njimi tudi tuširaš oziroma jih nemudoma splahneš, v primeru, da se po njih iz tebe vlije voda
  • Kozmetično torbico in vse kar spada vanjo po tvojem mnenju
  • Čtivo za branje v primeru, da bo zadeva trajala dlje kot bi naj
  • Kompletek za vajinega novega človečka, ko boste zapustili porodnišnico (ne pozabi kapice)
  • Toaletni pribor in kakšna majica za preobleč za bodočega atija
  • Drobiž za avtomat s kavo
  • Majhni prigrizki, energetske ploščice in izotonični napitek (za oba!)
  • Športna flaša (takšna, ki jo uporabljajo na primer kolesarji in iz katere je enostavno piti v vseh možnih položajih).
  • Balzam za ustnice
  • Priljubljena dišava v obliki sveče ali eteričnega olja (mnoge porodnišnice že imajo v porodnih sobah dišeče lučke z eteričnimi olji)
  • Priljubljena glasba, posneta na MP3 predvajalniku
  • Fotoaparat z baterijo
  • Šampanjec 🙂

Okej, tudi ta seznam ni ravno kratek, toda verjemi, vse to je resnično smiselno imeti s seboj in na voljo v tistih trenutkih, ko boš hrepenela po maksimalnem udobju, ki ga poznaš od doma.

Tako, sezname smo obdelali. Sledi pa še prva formalnost povezana s »podarjenim« denarjem, imenovana Wochengeld. Kot že rečeno na začetku, je Wochengeld nadomestilo, ki ga izplačuje zdravstvena zavarovalnica (na primer WGKK) ženskam v času nosečnosti in sicer osem tednov pred predvidenim datumom poroda, na dan poroda ter osem tednov po dejanskem datumu poroda, torej v obdobju, ko ne smejo več delati, imenovanem Mutterschutz. Wochengeld nadomešča siceršnji prihodek ženske, torej v primeru redne zaposlitve, plačo. Pravzaprav je v tem primeru nadomestilo iz naslova Wochengeld-a še celo nekoliko višje, saj se pri izračunu (ki ga, brez skrbi, opravijo zate na WGKK) upošteva tudi delež trinajste in štirinajste plače. Nadomestilo je mogoče pridobiti tudi, če je ženska zaposlena kot »Geringfügige Beschäftigung« in si zavarovanje plačuje sama (v tem primeru se izplačuje pavšalni znesek nadomestila – trenutno je to približno 250€ na mesec) oziroma, če je »gospodinja« in je zavarovana po svojem partnerju. Torej, vsaka ženska, ki je vključena v sistem javnega zdravstvenega zavarovanja in ima e-card, je upravičena do Wochengeld-a. Višina le-tega se izračuna na podlagi njenih prihodkov v zadnjih treh mesecih preden nastopi obdobje Mutterschutz oz. se določi s pavšalom, v kolikor ženska ne prejema najmanj minimalne plače. Nadomestilo lahko prejmejo tudi ženske, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost ali porodniško še za prvega otroka. Več o vsem skupaj najdeš tudi tukaj.

Kaj moraš storiti, da pridobiš pravico do mesečnih izplačil Wochengeld-a, če imaš e-card pridobljen pri WGKK? Zelo preprosto. Najprej po mailu pošlješ svojemu delodajalcu obrazec »Arbeits- und Entgeltbestätigung für das Wochengeld« in ga prosiš, da izpolni prvo stran, natisne in podpiše svoj del. Nato neseš drugi del obrazca s seboj na naslednji pregled pri ginekologu in ga prosiš, da izpolni ter podpiše še drugo stran obrazca (potrditev predvidenega porodnega termina). V kolikor spadaš v kategorijo »geringfügig« ali »gospodinja« ne potrebuješ prvega dela obrazca, pač pa samo drugega. Ko imaš izpolnjen obrazec, pa ga preprosto odneseš na WGKK. V roku dveh tednov ali še prej, boš prejela obvestilo o tem, kako visoko bo tvoje nadomestilo ter kako dolgo ga boš prejemala. Verjetno je pri drugih zavarovalnicah postopek podoben, a si, preden ukrepaš, pridobi prave informacije.

Wochengeld rad zamuja, zato se nikar ne ustraši, če bo nakazilo denarja izvedeno kakšen teden kasneje, kot je pisalo na obvestilu.

Tako. Pripravila si sebe in svojega moškega na porod, nakupila si vse potrebno (in morda še kakšno malenkost več) in se pobrigala za prvo finančno formalnost. Zdaj moraš samo še roditi, sem si rekla in se zleknila na kavč, ki je zaškripal pod mojo pridno pridobljeno nosečniško težo.

NASLEDNJIČ: Resnična zgodba o tem, kako »sva« šla rodit.

4.del: DENAR, SEZNAMI in BODOČI ATI –>

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s