DUNAJSKA MAMI: 2. DEL; BABICA A LÁ CARTE IN OSTALE RADOSTI

<– 1.del: NOSEČA SEM, KAJ PA ZDAJ?  
3.del: PUMPICA JE BILA SAMO ENA IZMED STVARI –>

Blog o tem, kako na Dunaju preživeti nosečnost, porod in frišno starševstvo.

IMG_0324

Piše: Maja Monrue

NA KRATKO:

V kolikor imaš namen roditi ambulantno ali doma, potrebuješ pred porodom še dogovor z izbrano babico oz. hebammo, ki bo izvedla porod in poskrbela zate v dneh po porodu (Wochenbett), svetuje pa ti lahko že v času nosečnosti. Hebammo najdeš na spletni strani Hebammen.at, lahko je javna (torej s koncesijo) ali privat – slednjo lahko najameš tudi za izvedbo poroda, ne glede na to, za katero vrsto poroda se odločiš. Dodatno pa je v nosečnosti priporočeno (in ne obvezno) opraviti ultrazvočni preiskavi: nuhalna svetlina (Nackentransparenz) in morfologija (Organ Screening), ki stanejo precej, zato se je, kot Slovenec, dobro znajti. Pri nosečniški slabosti pomaga nekaj malenkosti, sicer pa jo je dobro sprejeti, kot nekaj naravnega in nenazadnje razveseljujočega, saj tvoja slabost pomeni, da otročku, ki raste v tebi, gre odlično.

NA DOLGO:

Kot omenjeno v predhodnem zapisku, sem sama svojo, sicer načrtovano nosečnost potem, ko se je začela dogajati, doživljala kot mešanico lepega in grozečega. Najprej me je bilo noro strah tako imenovane »jutranje slabosti«, za katero so me svarile tako prijateljice kot knjige, da v bistvu sploh ni jutranja, ampak kar celodnevna in da te le redko zares pripelje do bruhanja (in s tem olajšanja), saj se večinoma nahaja zgolj na vrhu požiralnika, kot nekakšen zloben knedl. Če sem kaj spoznala v času nosečnosti, je to zagotovo bilo vseobsegajoče dejstvo, da je projekt »Imela bova otroka« ena redkih, če ne celo edina stvar v človekovem življenju, ki se je ne da, ampak res niti malo, nadzorovati ali upravljati. In prične se že pri trenutku oploditve. Nemogoče je določiti dan, ko se bo spermij uspešno zaril v jajčece, to pa se bo potem trdno ugnezdilo v maternici. Nemogoče je tudi ustvariti dečka ali deklico. Lahko se spočne otroka, toda čeprav v nekem nezavednem procesu prav mi določimo kakšne oči, nos, usta, ušesa, stopala in lase bo imel naš otrok, je spol čista loterija. In posledično je loterija tudi to, ali bo žensko telo na hormonske spremembe, ki so potrebne za to, da se v njem ustvari nežno, toplo in varno gnezdo za dojenčka, odreagiralo s slabostjo ali pa se zanje sploh ne bo pretirano zmenilo. Smešno, ampak tako je bilo pri meni. V strahu pred nosečniško slabostjo, sem se oborožila z ingverjevim čajem (obogatenim z limono, ker ingverja v bistvu ne maram), prepečencem in celo akupunkturo sem načrtovala. Dragega sem v tem načrtu preventive prosila, da mi preden gre zjutraj v službo pripravi čaj in nekaj koščkov prepečenca na nočni omarici, saj naj bi manjši obrok, še preden vstaneš iz postelje, pomagal. In bodoči ati je bil tako ljubeč, da mi je k čaju in prepečencu občasno priložil tudi kakšno lepo sporočilce za dobro jutro in to vseh devet (v bistvu deset) mesecev. Kar se slabosti tiče pa… nič. Čakala sem jo, oborožena z nasveti od vsepovsod, pa je ni in ni bilo. No, bila je takšna majhna, niti omembe vredna, »slabost praznega želodčka«, kot sem jo kasneje poimenovala. Namreč, ko sem si potem, ko mi je bilo čudno, da slabosti ni, še enkrat in bolj poglobljeno prebrala o zadevi, sem se poučila o tem, da je slabost (najverjetneje, ker trdnih dokazov ni) posledica pridnosti hormonov hCG in estrogena, ki marljivo pripravljajo okolje za mojega bodočega otročička, ki bo sprva rasel v meni in šele potem zunaj mene. Koktajl hormonov lahko v praznem želodcu povzroči slabost, zato je najboljši recept proti nosečniški slabosti zmeraj nekoliko poln trebušček.  Prav zato sem od doma vedno šla s kakšno banano, sadno tablico ali štručko v žepu. Seveda pa je to bila moja zgodba. Slišala sem, kako so ženske zaradi nenehne slabosti shujšale v prvih tednih nosečnosti in kasneje spoznala, da je tudi to normalno. Namreč, kot sem že povedala, naša telesa se na proces kot je nosečnost, odzivajo povsem različno in zato enotnega recepta proti slabosti v prvih mesecih ni. Kakor ga tudi ni za zanesljivo naravno oploditev, za spočetje fantka ali punčke in kasneje, kot spoznaš na tej poti, za nič. In nosečniška slabost, v kolikor te doleti, je prvi izmed izzivov nosečnosti, ki te postopoma pripravijo na povsem novo zgodbo, ki te zanesljivo čaka čez nekaj mesecev in potem do konca življenja. Pa da ne bo sedaj izpadlo, da sem prve mesece žarela, ker pač nisem izkusila resnične nosečniške slabosti. Daleč od tega. Že od šestega tedna naprej sem bila napihnjena kot balon, zato nosečnosti, tudi če bi hotela, nisem mogla tajiti in še vsi so me spraševali v katerem mesecu sem, jaz pa sem takrat štela komaj tedne, poleg tega pa sem izkusila utrujenost, ki jo je težko opisati z besedami. Vsak dan sem bila povsem »ubita«. Tako zelo, da me je vsaj enkrat na dan imelo, da bi legla na tla v trenutku, ko me je utrujenost zagrabila…pa četudi bi bilo sredi pločnika ali U-bahna. Za razliko od nosečniške slabosti, je utrujenost nekaj, za kar lahko rečem, da sem si jo delila z mnogimi drugimi nosečnicami, pripisujem pa jo ponovno aktivnim hormončkom, ki so vsakodnevno od mojega telesa terjali epske spremembe – logično, da je telo od tega utrujeno, kako ne bi bilo?! Počitek in majhni obroki v kratkih razmikih so torej osnova za lažje prenašanje prvih nosečniških »tegob«. Seveda pa je vse skupaj še lažje, če tudi naš um nekoliko pomaga v teh trenutkih in sicer tako, da se osredotoči na zavestno sprejemanje telesnih neprijetnosti kot nekaj, kar je čudovito, predvsem pa naravno. Nenazadnje nam prav te neprijetnosti sporočajo, da se v telesu ustvarja prostor za novega človečka, ki bo z našo pomočjo kmalu prišel na svet.

In sedaj bom malo »baba-čula-baba-rekla« in bom pridala še rek o tem, da je bojda bolj rado slabo nosečnicam, ki nosijo punčko kot tistim s fantkom v trebuhu. Da je to res, sem se sicer lahko prepričala šele, ko je bilo to zlovešče obdobje zame že mimo in sicer na nuhalni svetlini. Tam mi je zdravnik, pa čeprav je to na nuhalni svetlini redko mogoče, zanesljivo potrdil, da v sebi nosim fantka.

Nuhalna svetlina (Nackentransparenz) je poseben ultrazvočni pregled, ki spada med tako imenovane presejalne teste v času nosečnosti (ne vem zakaj presejalne, ker se pri tem pregledu nič ne presaja… ?? 😀 ), kjer se preverja verjetnost kromosomskih napak pri plodu, predvsem za Downov sindrom, dodatno pa se po potrebi popravi tudi datum pričakovanega poroda ter nakaže spol. Pri slednjem gre za zelo kočljivo in velikokrat nedoločljivo zadevo, čeprav so mnogi bodoči starši zelo neučakani, da bi izvedeli, kakšne barve voziček naj kupijo. Spol se ugotavlja s pomočjo ultrazvočne slike, ki v tem času že lahko nakazuje razvoj spolovila na plodu. To se namreč sprva, tako pri bodočih dečkih kot bodočih deklicah, kaže kot majhna izboklina, iz katere pa se kasneje razvije ali lulek ali lulika (tako zelo čudno mi je bilo tukaj napisati penis in vagina, da mi prosim oprostite, za moje »domače« izrazoslovje…saj je vsem jasno, ne? ). Pri dečkih je v tem času ta izboklina nekoliko bolj pokončna, medtem ko je pri deklicah nekoliko bolj ploska. Na podlagi tega lahko ginekolog namigne v katero smer gre zgodba. Seveda pa so ginekologi pri teh napovedih zelo previdni in, kadar gre za punčko, raje pojasnijo, da se še nič ne da jasno reči. K sreči je v najinem primeru izboklina najinega bodočega otroka štrlela pokonci pod kotom 90 stopinj, pri čemer je ginekolog s skorajšnjo zanesljivostjo in rahlim nasmeškom na obrazu povedal, da pričakujeva fantka. Pregled nuhalne svetline naj bi se opravil med 11. in 13. tednom nosečnosti, opravijo pa ga lahko samo ginekologi s posebno licenco. Običajno se zgodi, da tvoj ginekolog te licence nima, zato moraš poiskati tistega, ki licenco ima. S pomočjo tega seznama, lahko preveriš, kateri ginekologi v posamezni državi, opravljajo omenjeni pregled.  Na Dunaju je kar nekaj takšnih ginekologov, predvsem pa te preglede nudijo porodnišnice same. Tako sem ponudbo za nuhalno svetlino, in kasneje tudi morfologijo, prejela kar v mapici iz porodnišnice St.Josef, v kateri sem se prijavila za porod. Toda, vsi Slovenci na Dunaju vemo, da so plačljive zadeve na Dunaju skoraj vedno enkrat dražje kot v Sloveniji. Tukaj se strokovnjake pač bolj (pre)ceni in se temu primerno tudi zaračunavajo ter plačujejo njihove storitve. In zato sva storitev poiskala v Sloveniji. Povprečna cena nuhalne svetline na Dunaju je 110€, midva pa sva, tudi s pomočjo priporočil, našla dr. Žebeljana v Mariboru, se dogovorila za pregled v petek ob 17. uri in se peljala za vikend v Slovenijo. Na vrsti sva bila točno, obravnava je bila vrhunska, razlaga jasna in v slovenščini, rezultati razveseljujoči (otrok je zdrav in moškega spola) in cena prijazna (plačala sva 60€ + 10€ za CD z ultrazvočnimi posnetki, iz katerih sem kasneje pripravila spominski video). Mnogi ginekologi bodo dodatno ponudili še krvno preiskavo, ki natančnost merjenja nuhalne svetline le še ojača, a ker sama v osemindvajsetem letu in na podlagi družinske amneze ne spadam v kritično skupino za kromosomske okvare ploda v nosečnosti, se za to nisva odločila. Prav tako se nisva odločila za ponujeno 3D/4D raziskavo, pri kateri je mogoče videti plod – torej zametek bodočega dojenčka – v realnem času in v 3D verziji. Verjemite, v tem času se nič pametnega še ne vidi, to lahko potrdim, ker nama je dr. Žebeljan vseeno omogočil kratek 3D/4D vpogled in vam lahko povem, da je moj otrok bil takrat podoben zarodku jagnjeta…ali pa psička…ali pa nezemljana…kakorkoli že, v tej stopnji smo baje vsi enaki in res je bilo tako.

Kot nuhalna svetlina pa tudi, kasneje sledeča morfologija, ki ji na Dunaju rečejo »organ screening«, ni obvezen pregled. Pri teh pregledih gre ves čas za preventivno zaznavanje morebitnih okvar ali napak pri plodu, ki jih je včasih mogoče, včasih pa tudi ne, s predhodnim odkritjem, takoj po rojstvu ali pa celo še v maternici, pozdraviti. Seveda gre tudi za tržno nišo, ki podobno kot cepljenje, temelji na ustrahovanju v stilu »kaj pa če«… ups, sem pravkar bila preveč subjektivna? Kakorkoli, sama sem se odločila za oba pregleda zato, ker je to bila priložnost, da pokukam tja, kamor sicer ne morem videti, lahko pa ves čas čutim. Ultrazvočne naprave pri teh raziskavah so namreč znatno boljše in preglednejše kot tiste navadne pri naših ginekologih.

Pri morfologiji gre za natančen ultrazvočni pregled otročkovih organov, pri čemer se ugotavlja njihovo delovanje. Pregled se opravi med 20. in 22. tednom in prav tako ponuja 3D/4D verzijo. Tokrat sva se odločila zanjo in nama ni bilo žal, saj sva lahko videla kako najin sinko v usta tlači palec in kako se (že takrat) mršči in to v realnem času. Spet sva plačala enkrat manj (približno 120€), kot bi na Dunaju. Seveda brez prištetih potnih stroškov, saj sva se ponovno dogovorila za termin, v katerem bi tako ali tako šla v Slovenijo.

Dunajska mami blog 2

Medtem so seveda minevali tedni, ki sem jih veselo odštevala in o njih zapisovala v poseben nosečniški dnevnik, kar tudi priporočam, saj (spet) hormoni kmalu po porodu poskrbijo za izbris spomina (to bi naj imelo opraviti nekaj z naravnim vzgibom, da bi ženske vedno znova z veseljem zanosile). Pri svoji ginekologinji sem se zglasila približno na vsake štiri tedne, pri čemer me je asistentka stehtala (tudi to je bilo svojevrstno zadovoljstvo, saj doma nimam tehtnice), mi izmerila pritisk in preverila urin, ginekologinja pa je preverjala moje splošno počutje in tudi sama občasno naredila ultrazvočni pregled s svojo sto let staro ultrazvočno napravo ter mi vedno znova zagnano pripovedovala, kaj se vidi na sliki, medtem ko sem jaz napenjala oči, da bi vsaj približno videla kaj podobnega človeškemu teleščku…na primer glavo…ali pa roko…ali pa mali penis, ki mi ga je na enem izmed pregledov muzajoče se kazala s prstom, a ga jaz nisem videla. Vse te preglede in ugotovitve je marljivo vpisovala v moj MuKi Pass in tako skrbela, da so žigi in podpisi padali tam, kjer jih kasneje hoče videti WGKK (oz. katera izmed zavarovalnic), od katere želiš prejemati t.i. Kinderbetreuungsgeld. Dober ginekolog bo skrbel, da bo tvoj MuKi Pass potrjen na vseh tistih straneh, ki morajo biti potrjene, ne glede na to ali ga ti (ki tako ali tako nimaš pojma) na to spomniš ali ne. V povprečju je takšnih pregledov pet, po potrebi pa jih je lahko več. Natančno so našteti na prvih straneh MuKi Passa.

Poleg pregledov, ki so stalnica tako pri slovenski kot pri dunajski nosečnosti, pa je prav posebno mesto v najinem projektu »Imela bova otroka« zasedla izbrana privatna babica (v nadaljevanju hebamma). Za najem privatne hebamme se nisva odločila samo zato, da bi zmanjšala možnosti za nepotreben stres med porodom, pač pa tudi zato, ker sem si želela, da bi bil moj porod, kljub temu, da se bo odvil v porodnišnici, intimen in meni ter otroku prijazen. Privatna hebamma namreč sama izvede porod, v kolikor seveda ni dodatnih komplikacij, zato ste v času poroda v sobi samo ona, ti in tvoj moški (ali pač tista oseba, ki si jo izbereš). Hebamma je tam samo zate; skrbi za varen potek poroda, pa tudi za tvoje dobro počutje (za kar hebamme iz porodnišnice pogosto nimajo časa). Dodatna prednost privatne hebamme je, da se z njo lahko srečuješ že pred porodom in tako stkeš zanimivo vez, ki med porodom veliko pomeni. Na teh predporodnih srečanjih lahko svoji hebammi zaupaš strahove in želje, ona pa te že takrat potolaži in pouči o tem, kako porod v resnici ni tako strašen, kot si ga sama zamišljaš. Vsaj eno od teh srečanj (med 18. in 22. tednom) je v celoti krito s strani zavarovalnice in se imenuje Mutter-Kind Pass Hebammenberatung. V kolikor nimaš privatne hebamme ti ta posvet prav tako pripada, izkoristiš pa ga lahko pri katerikoli hebammi v mestu.

Iskanje privatne hebamme je podobno iskanju porodnišnice, saj so tiste najboljše, s priporočili in izkušnjami, zasedene po več mesecev v naprej. Zato sem jo sama iskala istočasno z izbiro porodnišnice. Namreč, privatne hebamme ne morejo asistirati v vseh porodnišnicah, pač pa samo v tistih, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo. Na spletni strani porodnišnice St.Josef je seznam tako imenovanih Wahlhebammen, ki ponujajo svojo storitev v sklopu porodnišnice. Veliko jih ima tudi spletno stran, zato je izbira nekoliko lažja. Toda pozor! Prvo srečanje z eno izmed hebamm, ki delujejo v St.Josef, se že zaračuna 50€, zato lahko izbiro na podlagi srečanj z večimi hebammami kar odmisliš….razen, če sta z dragim polna denarja –  toda v tem primeru boš najverjetneje svojo porodno sobo rezervirala v Rudolfienerhaus. Ta del je nekoliko smotan, vendar tako je, zato sem sama poskušala čim več priporočil in informacij pridobiti s spletno raziskavo. Na koncu sem se dogovorila s hebammo Christino Ullrich, ki ima svojo (prisrčno) ordinacijo v 13. okraju, nedaleč stran od porodnišnice. Že na srečanju se je k sreči izkazalo, da je Christina izkušena, topla, pa tudi kul sodobna babica, moja odločitev pa se je dodatno na dan poroda izkazala za neprecenljivo.

Zdaj pa k stroškom, ker vem, da vas to najbolj zanima. Zavarovalnice krijejo različne deleže storitev Wahlhebamm, informacije o tem pa najdete tukaj. Asistenca pri porodu NI krita (niti delno) s strani zavarovalnice in je torej v celoti plačljiva. Cene te storitve se gibljejo med 900€ in 1 500€. Nekatere hebamme imajo v tej ceni že vključene tudi dodatne posvete in priprave, spet druge vsako dodatno stvar zaračunajo posebej. Skoraj vse tudi ponujajo akupunkturo, a o teh, dodatnih doživetjih v naslednjem zapisku. Naju je hebamma Christina v celoti stala približno 1 600€, s povračilom s strani zavarovalnice (za predporodna srečanja) pa približno 1 300€. Danes, po porodu, lahko zanesljivo rečem, da je bila vredna vsakega centa. Zakaj, boste lahko prebrali v zapisku, v katerem vam bom razkrila svojo porodno zgodbo. Pri povračilu stroškov za posvete (predporodni posveti so kriti ali delno kriti samo v primeru planiranega poroda doma ali ambulantnega poroda) je dobro vedeti, da zavarovalnice krijejo samo del stroškov in še to od tarife, ki je sicer določena za hebamme s koncesijo, kot piše tukaj. V praksi to pomeni, da če tvoja privatna hebamma računa za srečanje 60€, tarifa koncesijskih hebamm za takšno srečanje pa je 40€, ti bo zavarovalnica povrnila delež od 40€ in ne od 60€. Pri WGKK je ta delež 80%. Ampak nekaj pa je, ne?

Najin (finačni) načrt je bil torej takšen: Najela sva privatno hebammo Christino, za predporodna srečanja in priprave ter za sam porod. Ker pa sem načrtovala ambulantni porod (kjer je dogovor s hebammo nujno potreben tudi za tako imenovan Wochenbett), pri katerem greš domov v prvih 24-ih urah od rojstva otroka, sem potrebovala storitve hebamme tudi še v 4-5 dneh po porodu. Moja privatna hebamma je obiske na domu računala kar 80 € na obisk, zato sva se odločila, da bova za ta del najela hebammo s koncesijo – tako bodo te storitve za naju povsem brezplačne (torej krite s strani zavarovalnice). Seveda se je Avstrijcem to manevriranje zdelo neobičajno, toda midva sva na tak način prihranila za cel otroški voziček. Torej, potem ko mi je Christina pomagala pred in med porodom, naju je od prvega dneva doma, obiskala hebamma Beate. Najbolj jasno vam bo, če si Beate po slovensko predstavljate kot patronažno sestro, ki pride na dom pokazati kako poskrbeti za nebogljenega novorojenčka, njegov popek, lačen želodček in čisto ritko.

NASLEDNJIČ: O zanimivih in zlata vrednih nasvetih prve in druge hebamme, o tem, kaj dobiš kot nosečnica za darilo od mesta Dunaj in o pomembnem podpisu, ki ti na dan poroda lahko reši rit.

<– 1.del: NOSEČA SEM, KAJ PA ZDAJ?  
3.del: PUMPICA JE BILA SAMO ENA IZMED STVARI –>

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s